Lendavski grad

Lendavski grad Najstarejši doslej odkriti pisni vir o Lendavi je darilna listina iz leta 1192. Lendava je namreč že v prvi polovici 13. stoletja postala središče posesti rodbine Bánffy, ki izvira iz Hahold/Hahót-Buzát, ki se je naselila na Madžarskem v 12. stoletju. To območje je postalo last prednikov te družine že mnogo prej, najverjetneje leta 1160, vendar jim je bilo na krajši čas odvzeto.

Sinagoga Lendava

Sinagoga Lendava Ob vznožju Lendavskih goric stoji sinagoga, najpomembnejši arhitekturni spomenik lendavske židovske skupnosti, v kateri se zrcalijo njena zgodovinska usoda, družbena vloga in kultura. Židovska verska skupnost v Dolnji Lendavi je nastala že sredi 18. stoletja. Po zapisih rabina dr. Antala Rudolferja so "predhodnico" lendavske sinagoge uredili v hiši dr. Wolláka (zdaj na Glavni ulici 32) v drugi polovici 18. stoletja.

Kapelica Sv. Trojice z mumijo Mihaela Hadika

Družina Gludovácz je dala v Lendavskih goricah, na hribu Csonka, leta 1728 zgraditi cerkev v čast svete Trojice. Po nekaterih virih je bila na tem mestu, verjetno v spomin na zmago nad Turki, že prej zgrajeno več kapelic. Med kopanjem temeljev za to kapelico so odkrili truplo viteza Mihaela Hadika.

Evangeličanska cerkev

Evangeličanska cerkev V Lendavi najdemo zgodnje sledove reformacije, saj je bil Štefan Bánffy, gospodar lendavskega gradu in lendavskih posesti, pristaš te vere in jo je tudi sam prevzel. Prvi protestanski duhovnik tukajšnje cerkve je bil Ferenc Tőke. Njegova dela – napisal jih je med letoma 1553 in 1556 – so se ohranili vse do danes.

Župnijska cerkev Sv. Katarine

Župnijska cerkev sv. Katarine Sedanja cerkev Sv. Katarine izvira iz leta 1751, ko so prejšnjo baročno cerkev prezidali. V cerkvi je slika sv. Katarine Sienske - delo italijanskega slikarja Barazutija iz leta 1800. Pod prezbiterijem najdemo grobnico. Vhod v grobnico je bil nekoč pod oltarjem, vendar so vhod leta 1936 zazidali. V grobnici so pokopani ženski člani družine Eszterhazy, več ustanoviteljev cerkve.

Lendavske gorice

So slikovite gorice med Kobiljskim potokom, Krko in Ledavo. Obsegajo vinorodne griče med državno cesto Dolga vas - Lendava - Pince in mejo z Republiko Madžarsko. Raztezajo se v dolžini 9 km od Dolge vasi do Pinc na površini 489 ha. Visoke so od 265 do 328 m.

Potok Črnec

Potok Črnec izvira na severozahodnem delu Pomurja ter se izliva v reko Ledavo tik pred zaselkom Zatak v Čentibi. Potok je ohranil svojo prvotno naravno in geografsko lego, torej je bil izvzet iz škodljivih posegov vodnogospodarskih skupnosti. Črnec je redkost med vodotoki v Pomurju, ki ga krasijo naravni tolmuni, biotska raznovrstnost in morda preobsežna obraščenost.